V priljubljenem jezeru našli potencialno nevarne bakterije: svetujejo previdnost

Ciano SLO, kjer spremljajo ekološko stanje celinskih voda, je v petek obiskovalka Gradiškega jezera poslala fotografijo gošče na gladini jezera. Ekipa (mikro)biologov je mikroskopsko pregledala goščo in ugotovila, da prevladuje cianobakterija iz rodu Oscillatoria, ki je potencialni proizvajalec cianotoksionov.
Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne snovi, ki jim po besedah Ciano SLO pomagajo preživeti. Številne od njih so koristne tudi za ljudi, nekatere pa so lahko strupene; tem pravimo cianotoksini.

Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kače kobre. Pri akutni zastrupitvi lahko prizadenejo jetra, živčevja ali kožo. Vendar v okolju ne najdemo dovolj velikih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi; bolj skrb vzbujajoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodegenerativnih bolezni.

Če imate štirinožnega prijatelja, pazite, da vode, kjer je prisotna gošča, ne zaužije. Psu prav tako ne pustite, da se v vodi kopa, liže zeleno obrasle kame ob vodi in je ribe ali druge mrtve živali v bližini. Če se je pes vseeno okopal v vodi, mu preprečite lizanje dlake in ga čim prej sperite s čisto vodo.

Če se vseeno zgodi, da pes poje goščo ali popije vodo v bližini gošče, bodite pozorni na simptome, ki se navadno pojavijo v roku nekaj dni. Gre za mišične krče ali paralizo nog, opotekanje ali padanje, drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje, bruhanje, prebavne motnje, težave z dihanjem, izgubo energije ali apetita. V tem primeru pokličite veterinarja.

V Ciano SLO so sporočili, da bodo v najkrajšem možnem času izvedli molekularne analize, ki bodo pokazale, kakšen je "cianotoksinski potencial". Preverili bodo torej, ali so prisotni geni, ki v specifičnih pogojih lahko tvorijo toksine. "Do takrat pa priporočamo previdnost vsem obiskovalcem jezera, tudi štirinožnim," so sporočili.